Sporočila za medije (2006)

18. maj 2006 / Obvestilo za medije

Bil je škrjanec

V Špas teatru bomo zelo uspešno sezono zaključili z že 13. premierno uprizoritvijo v lastni produkciji. Direktorica Urška Alič Flajnik je v goste zopet povabila odlične igralce, režiserja in ostale ustvarjalce in to je ponovno priložnost za uspešno in zabavno komedijo.

V četrtek 18. maja 2006 ob 20.00 bomo v Kulturnem domu Mengeš po zelo uspešnih predpremierah uprizorili predstavo Ephraima Kishona Bil je škrjanec. Komedijo je režiral mojster slovenske komedije Boris Kobal.

Bil je škrjanec je izvrstna komedija za 3 igralce. Romea, ki preživlja svojo družino s poučevanjem baleta je odlično upodobil Gregor Čušin, njegova zdolgočasena in nič kaj romantična Julija je Vesna Pernarčič – Žunić, njun stvaritelj William Shakespeare pa Matjaž Tribušon.

K celostni podobi komedije so poleg režiserja in igralcev pripomogli tudi kostumograf Alan Hranitelj, scenografka Irena Pivka, skladatelj Uroš Rakovec in lektor Arko.

Zgodba: Ena največjih romantičnih tragedij je o tista o nesrečni in usodni ljubezni med dvema najstnikoma iz sprtih družin, Shakesperejeva Romeo in Julija.

Pa ste se kdaj vprašali, kaj bi se zgodilo z njima, če ne bi tistega usodnega večera umrla… Bi bila onadva tudi po tridesetih letih še vedno tako zaljubljena kot takrat,ali pa se bi soočala z istimi težavami, kot vsak zakonski par?

Ephraim Kishom jo je dopisal kot farso, dogajanje je postavil v čas trideset let kasneje, ko sta ljubimca, ki sta se za las izmuznila dvojnemu samomoru, že dododbra postarana in načeta od življenja, prepirljiva na tisti zoprn in glasen italijanski način, pa še vzgojne probleme s svojo najstnico imata. Ljubezen je pokvarljiva roba in noben še tako vznesen par ne zmore ohranjati njene bleščave; prešuštvo in naveličanost, mlahavost in zdolgočasenost, krčne žile in vetrovi, vsega tega se z leti na debelo nabere v zakonu, in zaljubljenca iz Verone nista pri tem nobena izjema. Vmešati se mora sam avtor, William Shakespeare, da bi stvari popravil. A kaj, ko je tudi njegov spomin krepko načet in luknjičav, njegovi nameni pa starčevsko sprevrženi, in zato nastane podivjana in neobvladljiva zmešnjava, v kateri se med drugim premešajo tudi časi in situacije iz Shakespearejevih dramskih del.

Ozadje: Kishon je našel osnovo za svojo farso v najslavnejši ljubezenski zgodbi vseh časov, Shakespearovem Romeu in Juliji.

Zgodba se dogaja v Veroni, ko Romeo po naključju dobi vabilo na Julijin ples. Tam se Romeo in Julija zaljubita. Družini Monteg in Capulet pa nasprotujeta zvezi. Zato se na skrivaj poročita. Romeo je za tem po umoru Tybalta izgnan iz mesta, Julijo pa prisilijo v poroko s Parisom. Nesrečna Julija popije strup. Ko zaspi, vsi mislijo, da je umrla in jo odnesejo v grobnico. Tja pride tudi Romeo in ker ne more živeti brez svoje Julije, naredi samomor poleg nje. Julija se zbudi in ko ga vidi mrtvega, napravi samomor še sama.

In tu se začne naša zgodba: Romeo in Julija ne umreta, temveč živita skupno življenje in imata hčerko Lukrecijo.

Klasična romanca med Romeom in Julijo nekoliko drugače, morda podobna običajnemu zakonskemu paru?

Dogajanje okrog 16. in 17. st., oziroma v obdobju renesanse. V tem času je Anglija doživljala korenite ali že kar dramatične spremembe. Takrat je zavladala kraljica Elizabeta 1., ki je dosegla popolno neodvisnost in začela uveljavljati kapitalizem. Popolnoma pa se je osamosvojila tudi anglikanska Cerkev.

Tako kot ostalo pa se je začelo razvijati tudi gledališče, ki ga je Elizabeta podpirala. Umetniki in igralci so bili denarno podprti od bogatih plemičev, kateri so ustanavljali svoje igralske skupine.

Tudi Shakespeare je bil član gledališke skupine. Imenovala se je Lord Chamberlain's Men. Vanjo pa se je včlanil leta 1594 in bil v njej do konca njegove uspešne kariere.

Avtor: Ephraim Kishon (1924 – 2005), eden najbolj priljubljenih izraelskih piscev v tujini,je bil rojen v Budimpešti kot Ferenc Hoffman. Bil je satirik, dramatik, scenarist, režiser in producent.

Po vojni je končal kiparstvo na likovni akademiji v Budimpešti. Od leta 1945 je pisal gledališke tekste in satire, leta 1947 pa je že dobil prvo nagrado na natečaju za najboljši roman v madžarski s svojim prvencem Moj glavnik. Leta 1949 je odšel v Izrael, kjer je postal popularni satirik Ephraim Kishon. Zgodbe in skeče uprizarjali tako na odrih kot na televiziji širom po svetu. Njegovi teksti so podirali rekorde gledanosti ne samo v Izraelu, temveč tudi na drugih svetovnih odrih.

Poleg gledaliških tekstov je izdal tudi 42 knjig za odrasle in 8 knjig za otroke. Napisal je nekaj scenarijev za filme, ki jih je sam režiral in bil njihov producent.

Kishonove knjige so do danes tiskane v 43 milijonih izvodov in prevedene v 37 jezikov. Družinske zgodbe Doma je najhuje je najbolj brana hebrejska knjiga po Bibliji.

V času svojega plodnega ustvarjanja je prejel veliko nagrad.

Bil je škrjanec je zadnja premiera Špas teatra v tej sezoni!